»Njegov čisto posebni humor v absurdu, polnem pomenov, je bil zame potrditev dramaturgije za sodobno lutkovno gledališče.«
»Vedno smo samo skok stran od popolnoma drugih življenj.«
»Zvezdico Zaspanko je v devetdesetih – še v prostorih na Rotovškem trgu – odlično zrežiral Edi Majaron. In bil je čas, da jo znova postavimo na oder.«
»Izvirnik je odličen in da bi bili zato posegi vanj nesmiselni.«
»Temeljno sporočilo Zvezdice o pomembnosti prijaznosti in sočutja je v današnjih časih še kako pomembno.«
»Naši junaki so prismuknjeni, ker strašno strastno živijo. V večini stvareh tako pretiravajo, tako v dobrih kot v manj dobrih, da stvari postanejo zelo čudne.«
»Knjiga naravnost kliče po lutkovni predstavi, ker so stvari drugačne kot v realnosti. Dogajajo se stvari, ki bi bile v življenju nemogoče, lutka pa nam omogoča življenje stvari, ki v realnosti niso mogoče.«
»Zgodba župana je prav tako povezovalni element med vsemi zgodbami, saj ponuja zelo dober okvir za ta kolaž zgodb, ki se zgodijo vmes.«
»Nič od tega nisem prej igrala, a res ima to poseben čar, da lahko vse sami zaigramo. Na začetku je bilo zaradi tega malo stresno, a zdaj, ko smo utečeni, je zelo luštno.«
»Zamisel za predstavo Obisk pri soncu se mi je porodila v Lvovu.«
»Najpomembnejša stvar v tej zgodbi je tema ceste. Premagovanje ovir in doseganje ciljev. Vera v uspeh in vztrajnost.«
»Preko metafore bube - majhnega bitja, ki potuje - sem hotela povedati našo univerzalno zgodbo.«
»Gre za zgodbo otroka, ki odrašča, zgodbo življenja, ki se rojeva in umira, zgodbo težav, ki jih imamo in jih preživimo, zgodbo nekega notranjega odraščanja, preobrazbe. Vsak lahko najde svojo zgodbo.«
»Gre za veliko zgodbo, povedano na zelo preprost način, o notranjem razvoju, odraščanju, težavah na poti, ovinkih na tej poti.«
»Vrtljiva miza ponazarja cikličnost preobrazbe, pot, ki ni nikoli premočrtna. Še dobro, da so včasih v njej odvodi, ki nas presenetijo in jih potem rešujemo.«
»Bitka za oblast je neplodna in nesposobna ustvariti kar koli, tako kot zveza med Lady Macbeth in Macbethom.«
»Pokrajine teh predmetov ustvarjajo bajeslovne vešče, ki kakor sojenice spremljajo počasno rjavenje protagonistov in tkejo silovito sliko propada neke rodbine, družbe, civilizacije.«
»Ko smo mu šli predstavit koncept, me je bilo kar malo strah. Presenetil me je, ko je dejal, da je počaščen, da smo se lotili lutkovne predstave«
»Med poslušanjem albuma sem se zavedel, da ne poslušam več glasbe, ampak besedilo. Vprašal sem se, kako je možno, da toliko besed v takšni kompoziciji govori o globokih, žalostnih in resnih temah«
»Z igralskim kolegom Anžetom Zevnikom sva se znašla v svetu, kjer se Brecljeve besede spojijo z glasbo, povežejo z materialom, scenografijo in lutkami, tako da vse skupaj deluje zelo bogato. Za naju je poseben izziv, kako najti preseke, ki omogočajo, da bo vse zazvenelo tako lepo, kot si predstava zasluži«
»raste za vsakega ena žemlja in zori zmeraj za vsakega po en paradajz«
»Ker je Timbuktu tam, kjer se igraš«
»Včasih je varneje popraviti pesem kot resničnost«
»A potem so šle svojo pot, vse bolj so postajale način, da skozi pogovor med mravljicami izrazim neko svoje opažanje, mnenje, pomislek, šalo, majhno modrost«
»Že leta jih pišem, med epidemijo sem se z njimi ukvarjala res poglobljeno in nastalo jih je več kot 300. V končni izbor, ki sem ga že oddala, jih je uvrščenih 77. Knjigo ilustrira Tomaž Lavrič in če bo vse po sreči, bo izšla že letos«
»Boter Drosselmeyer deklici Marie pripoveduje pravljico.«
»Deklica Marie ne more razumeti, zakaj je kraljeva družina kar pozabila na Hrestača in mu ni pomagala.«
»Sprašuje se, ali ima morda res nekaj skupnega s princeso iz pravljice.«
